»Cilj je, da bi dokazali, da če nekaj promoviramo na pravi način, bo kupec to prepoznal in ne bo kupoval izdelkov v tradicionalni embalaži.«
»Recikliranje odpadne embalaže na evropski ravni delno stagnira, ampak cilje imamo vedno višje. V Sloveniji sicer imamo po Eurostatu uradno najvišji delež recikliranja odpadne embalaže.«
»Kavcijski sistem za zbiranje in recikliranje embalaže za pijače v Litvi deluje od leta 2016, in to zelo dobro. Vsak kupec ob nakupu pijače v plastenki, pločevinki ali steklenici plača 10 centov, prazno embalažo pa vrne v avtomat za oddajo embalaže in ob tem dobi vrnjeno kavcijo, 10 centov, in to je vse.«
»Mi smo predlagali deset centov in to kavcijo, potem ko kupec vrne prazno embalažo, dobi nazaj. Vrne jo lahko v trgovine, se pravi v večje nakupovalne centre in tudi v manjše trgovine.«
»OZS je že lani opozarjal na obveznosti, ki jih je uvedla uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.«
»Če je družba za ravnanje z odpadno embalažo sklenila pogodbe s proizvajalci, ki dajo na trg večjo količino embalaže, je praviloma prejela tudi višja finančna sredstva kot družba, ki ima sklenjene pogodbe s proizvajalci, ki so na trg v Sloveniji dali manjšo količino embalaže.«
»To je birokratski nesmisel. V OZS-ju zato predlagamo, da so mali zavezanci z manj kot 500 kilogramov embalaže oziroma servisne embalaže letno iz uredbe izvzeti.«
»Bojim se, da do nereda pri odpadni embalaži prihaja, ker za ta tok odpadkov skrbi več družb. Namesto da bi imele pred očmi okoljske cilje, imajo pred očmi najnižjo ceno. In to ne gre skupaj.«
»Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo zamujajo s prevzemom odpadne embalaže, družba Interseroh pa prevzema le simbolično količino.«
»Nobena sežigalnica ne bo rešila vprašanja odpadne embalaže.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju